Tako je mlada slovenska pisateljica Petra Škarja zapisala, kaj bi kot zdaj že odrasla oseba povedala mali šolarki Petri. In zaposleni na OŠ Koroški jeklarji se podpišemo pod njene besede:

“Petruš, Iz leta v leto bo ta tvoja skuštrana glava bolj polna vsemogočih informacij, številk in podatkov.

To ti bo dalo znanje.

Ampak pazi, da ob tem ne pozabiš, kar že znaš – kako s pogledom spremljati let metulja in kako slišati travo rasti,  kako prešteti vsako kobilico na polju in poimenovati vsakega zapuščenega mucka na cesti, kako pobrati papirček s tal in kako se spoprijateljiti z vsakim ptičkom v gozdu. Ne pozabi, kako se obriše solzice prijatelja in kako pomahati sosedovi tetki.

Ne pozabi na magičnost besed hvalaprosim in oprosti, in ne pozabi na vprašanja kako si in a ti lahko pomagam. Predvsem pa ne pozabi ohranjati in podžigati radovednost, s katero povohaš vsako rožico, potipaš vsako travico in pokukaš v vsako luknjo v skali.

Te stvari ne bodo ocenjene z ocenami od 1 do 5. V resnici sploh ne bodo zapisane v spričevalu. A prav te stvari bodo določale, kolikokrat na dan ti bo toplo pri srčku in kakšna boš v očeh ljudi, s katerimi se boš srečevala.

To drugo ti bo dalo čarobnost življenja, magičnost vsakega trenutka in globok smisel, zakaj se zbujati z nasmehom. To drugo ti bo pokazalo pot, zakaj je vso to znanje iz šole pomembno in kje ga lahko vnovčiš na način, da nekaj lepega narediš na tem svetu – tako zase, za svoje najbližje, kot tudi za ves svet.

Šola ti bo dala veliko. Na tebi pa je, kaj z vsem tem narediš.”

Če bi radi prebrali več – KLIK

Tanja Naveršnik, šolska svetovalna delavka

(Skupno 45 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost