Pisana jesen je učence 3. a povabila k jesenskemu ustvarjanju in uživanju v preprostih, a čudovitih trenutkih, ki jih ponuja narava. S svojimi spretnimi rokami in otroško domišljijo so upodobili podobe tega čarobnega letnega časa. Vsaka slika na razstavi izraža edinstveno interpretacijo jeseni, kakor jo doživljajo naši mladi ustvarjalci.
Vabljeni k ogledu.
https://video.arnes.si/watch/6kwylvydgf3j
Tik pred jesenskimi počitnicami so si naši najmlajši v počastitev dneva reformacije ogledali glasbeno obarvano različico ljudske pravljice Mojca Pokrajculja, ki so jo pripravili učenci sedmega razreda v okviru gledališkega krožka. Mojci v piskrčku delajo družbo številne živali, celo muha in žaba. Vse živali pa skupaj z Mojco na koncu predstave repajo.
Danes mineva 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, avtorja slovitih preroških verzov »Krasná si, bistra hči planin, brdká v prirodni si lepoti /…/«. V poklon izjemnemu literatu so osmo- in devetošolci prisluhnili njegovi življenjski zgodbi in se spomnili najbolj znanih pesmi Goriškega slavčka. Literarno urico smo zaključili v upanju, da Soča nikoli več ne bi tekla krvava in da bi »njen tek ostal živ in legák, ko hód deklet s planine«.
Tudi vi lahko prižgete lučko pesniku, tako da preberete kakšno njegovo pesem.
Učenci, ki obiskujejo izbirna predmeta gledališki in literarni klub, so v petek obiskali Trst, ki je bil nekoč glavno pristanišče avstro-ogrskega cesarstva. Potepanje po Trstu smo začeli na trgu Unita, ki velja za srce mesta, in si ogledali najpomembnejše stavbe. Sprehod po Trstu smo kljub močni burji nadaljevali do Velikega kanala, ki ga obdajajo mogočne stavbe. Pokukali smo tudi v tržaške cerkve. Ker se je zgodovina Trsta začela na griču sv. Justa, smo se nanj povzpeli tudi mi. Tu smo si ogledali ostanke rimskega amfiteatra, ponujal pa se je lep razgled na mestno jedro. Pot nas je vodila naprej skozi Barkovlje, tržaško predmestje vil, do Devina. Od tam smo se po znani Rilkejevi poti sprehodili do Sesljana. Strokovno ekskurzijo smo zaključili v turističnem naselju Portopiccolo ter uživali ob pogledu na neskončno morje. Ekskurzija se je prehitro končala, a smo se vsaj malo naužili italijanskih lepot.
Konec septembra vsako leto praznujemo prav poseben praznik, ki mu pravimo evropski dan jezikov. Na ta dan slavimo raznolikost evropskih jezikov, Evropa je namreč prava jezikovna zakladnica. Temu dnevu smo se s kulturno prireditvijo posvetili tudi na naši šoli. Sprehodili smo se po evropskih prestolnicah in spoznavali kulturo, tradicionalne jedi, glasbo … Prireditev smo zaključili z mislijo, da je dobro poznati tuje jezike, a svoj lasten jezik moramo še posebej negovati, ga ceniti in neizmerno ljubiti.
Včeraj so se učenci, ki obiskujejo izbirni predmet literarni klub, in tisti, ki bodo tekmovali v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, v Koroški osrednji knjižnici Ravne udeležili pogovora s pisateljico in pripovedovalko Špelo Frlic. V uvodnem delu so prisluhnili zanimivi pravljici, sledila je predstavitev pisateljičinega prvenca, mladinskega romana z naslovom Bleščivka, ki je obvezna literatura na letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Poučno in literarno bogato dopoldne je v družbi izjemne pripovedovalke kar prehitro minilo.
Vsako leto se 17. septembra, ob dnevu zlatih knjig, uradno pričenja bralno leto in s tem tudi branje za bralno značko. France Bevk je nekoč dejal, da je “dobra knjiga zlata knjiga” in v spomin nanj je dan zlatih knjig ravno dan njegovega rojstva in smrti.
V tem času po vrtcih, šolah in knjižnicah potekajo številne z branjem povezane dejavnosti. Tudi pri nas je bilo tako. Naši prvošolčki so obiskali šolsko knjižnico, kjer so prejeli darilno slikanico Protideževna juha Majde Koren z ilustracijami Ane Maraž. Skupaj smo jo prebrali in si ogledali ilustracije. Za tako dragoceno darilo že nekaj let zapored skrbi Društvo Bralna značka (ZPMS). Podarjena slikanica pomeni povabilo k branju, tudi družinskemu. Naše knjižne police pa vabijo k branju vse učence – od najmlajših, na katere čakajo številne slikanice, do najstarejših, ki jih bodo skozi tegobe odraščanja popeljale zgodbe njihovih vrstnikov.
Knjižničarki
