Naloga osnovnih šol je osnovnošolsko izobraževanje. Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let. Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:

• zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;
• spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;
• omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;
• pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;
• vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij;
• razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;
• vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
• razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;
• razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku;
• razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;
• razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja;
• doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;
• razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih;
• razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca.

Zakoni in podzakonski akti:

Zakon o osnovni šoli

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah

Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli

Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli

Pravilnik o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli

Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole

Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja

Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah

Pravilnik o financiranju šole v naravi

Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli

Drugi predpisi s področja osnovnošolskega izobraževanja

Seznam strateških in programskih dokumentov:

• Letni delovni načrt
• Pravila in drugi akti zavoda
• Poročilo o delu v šolskem letu
• Publikacija

1. Osnovna šola v upravnem postopku odloča o vpisu, prestopu, prešolanju, odložitvi šolanja, oprostitvi sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedi obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusu učenca, ki se vzporedno izobražuje, oziroma statusom športnika in o dodelitvi sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa (šola v naravi, prehrana, učbeniki).

Normativna podlaga: 60.a člen Zakona o osnovni šoli

2.       Odločanje o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja

Normativna podlaga: 21. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja

• Javno naročanje po ZJN2 – Portal javnih naročil
• Drugi javni razpisi/naročila
• Razpisi delovnih mest
• Druge objave

• osebni dostop na sedežu javnega zavoda
• dostop po elektronski poti

• ustna zahteva
• preko telefona
• po elektronski poti

• zahteva podana ustno na zapisnik
• pisna zahteva po pošti
• vložitev zahteve po elektronski pošti

Zahtevo se lahko poda na uradni elektronski naslov.

Cena za posredovanje informacij javnega značaja:

Vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja je brezplačen. Zaračunamo vam lahko materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja (prepis, fotokopija, elektronski zapis).

V primeru, da boste zahtevali informacije za ponovno uporabo in v pridobitne namene, vam bomo za posredovane informacije javnega značaja zaračunali materialne stroške. Informacij javnega značaja ne zaračunamo, če gre za uporabo informacij javnega značaja z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti ter uporabe informacij s strani medijev.

Če so informacije javnega značaja brezplačno objavljene na spletu, vam cene informacij za namen ponovne uporabe ne bomo zaračunali. V primeru, da boste zahtevali informacije javnega značaja v večjem obsegu, lahko od vas zahtevamo vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij.