Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja.

(Paul Hazard: Knjige, otroci in odrasli ljudje)

Knjižnica

Knjižnični red

stroj01
Šolska knjižnica je osrednji prostor naše šole. Je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela. Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu procesu, potrebam učencev in delavcem šole.

Knjižnično gradivo za učence je ločeno od knjižničnega gradiva za učitelje. Postavljeno je v prosti pristop. Leposlovje je razvrščeno po starostnih stopnjah C, P, M, L, strokovna in poučna literatura pa po sistemu UDK. Gradivo za učitelje je razvrščeno po sistemu UDK.

Vse storitve v šolski knjižnici so brezplačne.

Članstvo

Ob vpisu v šolo postane vsak učenec tudi član šolske knjižnice. Uporabniki knjižnice so tudi zaposleni na šoli.

Članarine v šolski knjižnici ni.

Knjižnični prostori

knjiznic01

Knjižnični prostori so namenjeni zaposlenim in uporabnikom. Ti se morajo v knjižnici ravnati po knjižničnem redu, navodilih knjižničark in v skladu s pravili dostojnega vedenja.

Če knjižnični red krši ali se ne ravna po knjižničarkinih navodilih, mora uporabnik zapustiti prostore šolske knjižnice.

Izposoja knjižničnega gradiva

Knjižnično gradivo lahko uporabniki uporabljajo v čitalnici ali si ga izposodijo na dom.

Naenkrat si lahko izposodijo štiri knjige, in sicer za en mesec. Rok izposoje se lahko tudi podaljša. V primeru zelo iskanega gradiva lahko knjižničarki čas izposoje skrajšata.

Leksikoni, enciklopedije, slovarji, revije, avdio- in video kasete ter zgoščenke spadajo med čitalniško knjižnično gradivo, zato si jih na dom ni mogoče izposoditi.

 

Uporaba računalnika

Računalnik je v šolski knjižnici namenjen pisanju besedil ter iskanju za pouk potrebnega gradiva in informacij na svetovnem spletu.

Prepovedano ga je uporabljati za igranje igric, spletno nakupovanje in vnašanje osebnih podatkov ter vse ostalo, kar ni namenjeno pripravi na pouk.

Prepovedano je tudi brisanje in nameščanje programov ter uničevanje strojne opreme.

Računalnik lahko po predhodni najavi pri knjižničarki naenkrat uporabljata največ dva učenca.

Odnos do knjižničnega gradiva

Vsak uporabnik je odgovoren za knjižnično gradivo. Če ga izgubi ali poškoduje, ga mora nadomestiti z enakim, če takega ni, pa z enakovrednim.

KNJIŽNIČNO GRADIVO

Knjižnični fond obsega okoli 12.000 enot gradiva. Poleg knjig (leposlovje, poljudna in strokovna literatura) pri nas najdete tudi:

  • serijske publikacije (revije in časopisi),
  • referenčno gradivo (atlasi, slovarji, priročniki, enciklopedije, leksikoni …),
  • avdio- in videokasete,
  • DVD-je in CD-je,
  • šolska glasila.

Gradivo je razporejeno po UDK-sistemu (t. j. sistemu univerzalne decimalne klasifikacije) in je v prostem pristopu.

0                  SPLOŠNO. (RAČUNALNIŠTVO. KNJIŽNIČARSTVO.)
1                  FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA.
2                  VERSTVO. TEOLOGIJA.
3                  DRUŽBENE VEDE
4                  TRENUTNO NI V UPORABI.
5                  NARAVOSLOVNE VEDE. MATEMATIKA.
6                  UPORABNE VEDE. MEDICINA. TEHNOLOGIJA.
7                  UMETNOST. ZABAVA. ŠPORT.
8                  JEZIKI. JEZIKOSLOVJE. KNJIŽEVNOST.
9                  GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJA. ZGODOVINA.

 

Serijske publikacije, ki so pri nas na voljo, so:

•   CICIBAN

•   DAVČNO-FINANČNA PRAKSA

•   KNJIŽNICA

•   LOGIKA IN RAZVEDRILNA MATEMATIKA

•   LOVEC

•   MODRI JAN

•   NARAVOSLOVNA SOLNICA

•   PIL

•   PROSTOČASNIK

•   SLADKORNA

•   SLOVENSKI ČEBELAR

•   ŠOLSKO SVETOVALNO DELO

•   ŠPORTNIK

•   ŠOLSKA KNJIŽNICA

•   ŠOLSKI RAZGLEDI

•   UNIKAT

•   URADNI LIST

•   IKS

•   VEČER

Prosti pristop pomeni samostojno raziskovanje knjižnih polic. Tako je srečanje s knjigami pristnejše, po želji jih lahko pregledate in prelistate ter se odločite za izposojo.

Naš cilj je, da se uporabniki usposobijo in navadijo na samostojno iskanje gradiva. Ko to še ne gre, lahko za pomoč prosijo knjižničarki.

KIZ – KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ) je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene.

Učenci v okviru KIZ-a razvijajo sposobnosti in veščine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih virov. Vključuje razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijske. Učenci se učijo prepoznati informacijsko potrebo in na osnovi te pridobivati, razumeti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov.

Za dosego navedenih ciljev se knjižničar povezuje z ostalimi pedagoškimi delavci. Bibliopedagoške ure tako potekajo sodelovalno (aktivno sodelujejo učitelj, knjižničar in učenci), ali pa jih knjižničar izvede samostojno (brez sodelovanja učitelja).

Bibliopedagoškemu delu so namenjene štiri pedagoške ure letno, kar pomeni 36 ur v devetih letih šolanja.

Zaposleni in odpiralni čas

Dragica Kolar in Jasmina Pečovnik

Knjižnica je vsak torek odprta med 8.15 in 10.15 ter med 11.05 in 13.45, ostale dneve pa med 7.30 in 10.15 ter med 11.05 in 13.45.

Če v njej poteka pouk ali se izvaja KIZ, je knjižnica zaprta. O tem uporabnike obveščamo z obvestilom na vratih ali spletni strani.

Med šolskimi počitnicami je knjižnica zaprta.

r

Zapomni si!

Knjižnica je namenjena branju, učenju, brskanju po knjižnih policah, iskanju s pomočjo računalnika, listanju revij in časopisov in ne klepetanju, kričanju in razgrajanju. Veliko učencev se tu uči ali piše nalogo, zato bodi v knjižnici čim tišji. Z glasnostjo pri delu motiš tudi knjižničarki.

V knjižnico vstopaj brez vrhnjih oblačil in dežnika. Obut bodi v šolske copate.

V knjižnici ne uporabljaj mobilnega telefona. Na računalniku, nameščenem v knjižničnih prostorih, je prepovedano igrati računalniške igrice.

V prostore šolske knjižnice je prepovedano prinašati in tu uživati hrano in pijačo. S knjižničnim gradivom in računalniško opremo skrbno ravnaj. Knjige, ki si jih prelistal, ne odloži kamorkoli. Če ne veš, kje natančno si jo dobil, prosi za pomoč knjižničarko.

Bralna značka

Bralna značka je gibanje, ki mladino spodbuja k branju in prispeva k bralni kulturi mladih.

Rodila se je leta 1960, in sicer na pobudo profesorja Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana, takrat ravnatelja osnovne šole na Prevaljah. Prav tam so v šolskem letu 1960/1961 podelili prve Prežihove bralne značke. Prireditve se je udeležil tudi pisatelj France Bevk.

Gre za najbolj množično obliko širjenja dobre knjige. Mladi od prvega do devetega razreda naj bi postali dobri in kritični bralci, takšni naj bi ostali tudi kasneje v življenju.

Pri bralni znački ne gre za tekmovanje v branju knjig, temveč za potovanje v svet, življenje in doživljanje junakinj in junakov, ki s svojimi izkušnjami in ravnanjem, s svojimi mislimi in idejami tako ali drugače vplivajo na življenje mladih bralcev. Ob branju se mladi bralec oblikuje v človeka.

Danes berejo učenci za bralno značko po vsej Sloveniji,  pa tudi otroci pripadnikov slovenske narodne manjšine v Avstriji, Italiji in tudi na Madžarskem. Rečemo torej lahko, da bralna značka povezuje mlade bralce v domovini in zamejstvu.

Spiski knjig:

1. razred: BZ-1r

2. razred: BZ-2r

3. razred: BZ-3r

4. razred: BZ-4r

5. razred: BZ-5r

6. in 7. razred: BZ-6,7r

8. in 9. razred: BZ-8,9r

Angleščina: BZ-Knjige za angleščino

i

Učbeniški sklad

Seznami učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih gradiv ter potrebščin

Objavljamo še povezave na dopise in strani  knjigarn in založb, ob tem pa vas prosimo, da se ob nakupu ravnate po šolskih seznamih, za pravilnost podatkov na naročilnicah zunanjih ponudnikov ne odgovarjamo. Prvo-, drugo- in tretješolci učna gradiva dobijo v šoli.

MLADINSKA KNJIGA

DZS

KOPIJA NOVA

(Skupno 999 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost